PREDSTAVITEV KMETIJE PIVK
Kmetija Marjana Pivka, po domače Pr' Klančarju leži v zaselku Podkrog, ki poleg ostalih sedmih zaselkov tvori raztreseno naselje Zadlog. Ti zaselki ležijo večinoma na robovih tipičnega kraškega polja, kjer v osrednjem delu prevladujejo travniki in pašniki. Zadloška planota je dolga približno 4 km in široka 1,5 km ter leži na nadmorski višini 715 m. Prebivalci se večinoma ukvarjajo s kmetijstvom in gozdarstvom, velik del pa jih dnevno migrira v službe proti Ajdovščini, Idriji ter vse bolj tudi proti osrednji Sloveniji. Klančarjevi dohodek za preživetje ustvarjajo na kmetiji. Poleg Marjana in žene Anite so tu še trije otroci. Najmlajši David, bodoči naslednik, je zaključil šolanje na Kmetijski šoli Grm, trenutno pa je absolvent na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete v Ljubljani. Osnovna dejavnost na kmetiji je živinoreja in sicer reja rjavega goveda ter prireja in prodaja mleka, poleg tega pa tudi izdelava mlečnih izdelkov. Obdelujejo 33 ha kmetijskih površin, od tega 13 lastnih. Razen 40 njiv, ki so namenjene krompirju in pšenici, so ostalo travniki in pašniki. Na travinju imajo pašno-košni sistem. Krave in starejše telice so na paši od začetka maja do prve jesenske pozebe. V lasti imajo tudi 12 ha gozda, kjer rasteta bukev in smreka. Hlev je star 40 let, grajen po takratnih smernicah, s kratkimi stojišči. Za molznice je 25 privezov, mlada živina je v boksih na rešetkah. Molža poteka na stojišču v mlekovod. Pred leti so za krmljenje močne krme nabavili krmilnik podjetja Profarm, ki je namenjen krmljenju na stojišču. Krmilnik omogoča individualno krmljenje živali glede na fazo laktacije in mlečnost. Zalogovnik ima tri prekate. Sistem omogoča več načinov krmljenja in deluje na baterije. Krave dobijo krmila 6-krat dnevno, poraba krmil pa je z uporabo krmilnika občutno padla.
Osnovni obrok je sestavljen iz travne silaže in sena, poleti še paše. Dokupujejo močno krmo in vitaminsko mineralno mešanico. Pred leti so poskušali s krmljenjem kupljene koruzne silaže, vendar so jo zaradi neješčnosti krav kasneje opustili. V preteklosti so silirali v koritasti silos, zaradi razdrobljenosti parcel pa so prešli na silažne bale. Razpolagajo s celotno linijo za spravilo travno deteljne krme ter z osnovno gozdarsko mehanizacijo. Trenutno redijo 26 krav in 30 glav mlade živine. V lanskem letu so dosegli povprečno mlečnost v standardni laktaciji 7860 kg mleka s 3,75 % mlečne maščobe in 3,29 % mlečnih beljakovin. Omeniti velja 19 let staro kravo Trsko, ki je dala že 16 telet in je doslej v 15. laktacijah namolzla 116283 kg mleka s 3.83 % mlečne maščobe in 3.35 % mlečnih beljakovin. Klančarjevi z veseljem izkazujejo pripadnost rjavi pasmi. Gospodar Marjan je več mandatov član upravnega odbora Zveze rejcev govedi rjave pasme in predsednik rejskega društva Sivka Idrija. Poleg tega je član komisije za oceno in odbiro bikov za osemenjevanje in naravni pripust rjave pasme. Glede na naravne danosti in prednosti rjave pasme v takih pogojih bodo ostali zvesti tej pasmi. Narava ne prizanaša kmetiji. Še posebej v zadnjem obdobju jo pestijo majski hrošči, žled, poplave in napad podlubnikov. Gozd, ki je v kriznih časih in ob investicijskih potrebah 'kmetova banka', je zaradi posledic žledoloma in napada podlubnikov oslabljen ali uničen. Pred leti so se odločili za postavitev 50 kW sončne elektrarne. Na ta način pridobljeno električno energijo vidijo kot ugodno rešitev, vendar le, če je vezana na subvencijo. Zaradi nizke cene mleka so se začeli ukvarjati tudi s predelavo mleka in izdelavo sirov ter jogurtov. Oba Marjan in Anita sta se v ta namen izobraževala v Naklem in na Ptuju, delavnice je organizirala tudi ICRA Idrija.