PREDSTAVITEV UNIVERZE V LJUBLJANI, BIOTEHNIŠKE FAKULTETE IN ODDELKA ZA ZOOTEHNIKO
UNIVERZA V LJUBLJANI
Univerza v Ljubljani je najstarejša in največja visokošolska ter znanstveno raziskovalna ustanova v Sloveniji, ustanovljena leta 1919. Danes jo obiskuje skoraj 40.000 študentov, zaposluje pa več kot 6000 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov, strokovnih in administrativnih sodelavcev. Univerzo v Ljubljani sestavlja 23 fakultet in 3 umetniške akademije, ki nudijo študij na vseh področjih - naravoslovje, družboslovje, humanistika, tehnika, medicina, umetnost. Tako raziskovalci kot študenti naše univerze dosegajo izjemne uspehe doma in posvetu, zato je Univerza v Ljubljani tudi največja in osrednja znanstvenoraziskovalna ustanova v Sloveniji. Uvršča se med tri odstotke najuglednejših univerz na svetu. Osrednje poslopje, akademije in številne fakultete se nahajajo v mestnem jedru. Novejše univerzitetne stavbe stojijo na obrobju Ljubljane, kar daje univerzi in njenim študentom pridih vsenavzočnosti v mestu.
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
Temeljno poslanstvo Biotehniške fakultete je univerzitetno, visokošolsko strokovno in podiplomsko izobraževanje, znanstvenoraziskovalno, strokovno in svetovalno delo na področju ved o živi naravi (biologija, mikrobiologija) ter kmetijstva, gozdarstva in ribištva ( gozdarstvo, zootehnika, agronomija) in z njimi povezanih proizvodnih tehnologij ( lesarstvo, živilstvo, biotehnologija). Raziskovanje in izobraževanje na področju ved o življenju in naravi nalaga Biotehniški fakulteti tudi veliko odgovornost, da ustvarja strokovne in znanstvene podlage in krepi družbeno klimo za trajno harmonično sožitje med človekom in naravo.
ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO
Začetki oddelka segajo v leto 1975, ko se je Raziskovalna postaja Rodica preoblikovala v Živinorejski oddelek Biotehniške fakultete, leta 1978 v VTOZD za živinorejo, leta 1993 pa je oddelek dobil današnje ime - Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete.
Kmetijstvo, katerega neločljivi del predstavlja reja živali (zootehnika), je gospodarsko in družbeno pomembna dejavnost, ki je podvržena mnogim izzivom. Reja živali zajema zelo raznolike interakcije, med katerimi igrajo povezave med človekom in živalmi ključno vlogo. Novi načini reje živali temeljijo na načelih učinkovitosti in trajnosti ter večnamenski družbeni vlogi kmetijstva. Pomena reje živali zato ni iskati le v proizvodnji hrane, reji za razvedrilo in drugih koristih, ampak tudi v njenih okoljskih, naravoslovnih in družboslovnih vidikih.